"Ob vsej
surovosti zgodbe v romanu Ta slepeča odsotnost svetlobe je najbolj šokantno to, da je ta krutost resnična. Tok
besedila je kakovosten in senzibilen, to me je med branjem najbolj vleklo
naprej. Pripovedovalec z občutkom razvija pripoved, začutiš, da gre za vprašanja
preživetja, človeškega obstoja, moralnosti, etičnosti – kaj je v življenju
sploh pomembno? Kaj je pomembno za preživetje? Zaporniki v romanu so se, ker
niso videli, saj so bili v temi, bistrili tako, da so si pripovedovali zgodbe.
Glavni junak je vedel, da tudi če telo propade, um ne sme."
Irena je nadvse simpatična in zgovorna knjižničarka, ki o prebranih knjigah govori previdno in natančno.